Od┼ítevanje evropskih volitev v TermCoord: Schengensko obmo─Źje

1161

Mlaj┼íi med nami se niti ne spominjajo ─Źasov, ko so bile mejne kontrole v EU pogoste. ─îe potujete z avtomobilom iz ene dr┼żave EU v drugo, se lahko zgodi, da se ne zavedate, da ste pre─Źkali mejo. Pred Schengensko obmo─Źje je bila vzpostavljena, mejna kontrola je pomenila dolge proge na mejah in ure ─Źakanja, preden na primer dose┼żete svoj po─Źitni┼íki cilj. Brez meja Schengensko obmo─Źje je eden najve─Źjih dose┼żkov Evropske unije. Ve─Ź kot 400 milijonom evropskih dr┼żavljanov in ┼ítevilnim dr┼żavljanom tretjih dr┼żav omogo─Źa, da prosto potujejo in se gibljejo znotraj 26 dr┼żav, ne da bi jih ustavili in preverili na notranjih mejah. Schengensko obmo─Źje pa ni edina stvar, ki jo EU stori za potovanje dr┼żavljanov in turistov EU. Klikni here ─Źe ┼żelite izvedeti ve─Ź.

Most countries of the European Union are part of the Schengen Area except Ireland, United Kingdom, Bulgaria, Croatia,┬áCyprus, and Romania. The last four are Schengen candidate countries and are obligated to join. Non-EU states have also joined the Schengen Area, namely Iceland, Norway, Switzerland, and Liechtenstein. The Schengen countries agreed on a set of rules to secure the external borders together. These rules are, for example, about common control procedures, needed documents, and types of visa. They also established the Schengenski informacijski sistem da bi nacionalnim policijskim silam omogo─Źili tesnej┼íe sodelovanje.

Schengensko obmo─Źje je dobilo ime po majhni vasici v Luksemburgu, imenovani Schengen. Nahaja se prav tam, kjer se sre─Źujejo meje Nem─Źije, Francije in Luksemburga. Leta 1985 je pet dr┼żav EU podpisalo schengenski sporazum o postopni odpravi nadzora na notranjih mejah. Leta 1990 je bil uveden in leta 1995 je bil odpravljen mejni nadzor med sedmimi dr┼żavami EU. Eden za drugim so se pridru┼żile dr┼żave EU in dr┼żave, ki niso ─Źlanice EU, da bi oblikovale sedanje schengensko obmo─Źje. ─îe ┼żelite izvedeti ve─Ź o schengenskem obmo─Źju, si oglejte to bro┼íura.

 

 

 

Vir:

kaj pa ti? https://iate.europa.eu/entry/result/924597/en. Dostopno 3. maja 2019.

Zadeve DGMand H. Schengen. Na YouTubu. https://www.youtube.com/watch?v=SBOZkq4vFvo&feature=youtu.be. Objavljeno 23. aprila 2015. Dostopno 3. maja 2019.

Anonymous. Schengen Area. Migration and Home Affairs – European Commission. https://ec.europa.eu/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/schengen_en. Objavljeno 6. decembra 2016. Dostopno 3. maja 2019.

Anonymous. Schengen Information System. Migration and Home Affairs – European Commission. https://ec.europa.eu/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and-visas/schengen-information-system. Objavljeno 6. decembra 2016. Dostopno 3. maja 2019.

Schengen: enlargement of Europe’s border-free area | News | European Parliament. Schengen: enlargement of Europe’s border-free area | News | European Parliament. http://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/security/20180216STO98008/schengen-enlargement-of-europe-s-border-free-area. Objavljeno 23. februarja 2018. Dostopno 3. maja 2019.

Visit Luxembourg. Schengen – Visit Luxembourg. https://www.visitluxembourg.com/en/moselle/schengen. Dostopno 3. maja 2019.

Kaj Evropa po─Źne zame. Kaj Evropa po─Źne zame ÔÇô #EUandME. https://what-europe-does-for-me.eu/en/portal/2/D08. Dostopno 3. maja 2019.

Napisal jih je Annemarie Menger ÔÇö Pripravnik na oddelku za usklajevanje terminologije Evropskega parlamenta (Luxembourg) in ┼ítudent magistrskega programa u─Źenja in komuniciranja v ve─Źjezi─Źnem in ve─Źkulturnem kontekstu na Univerzi v Luxembourgu. Magistrirala je v obliki prvega nem┼íkega dr┼żavnega izpita za osnovno┼íolsko izobra┼żevanje, diplome iz kulturnih temeljnih spretnosti in dodatne diplome iz globalnih sistemov in medkulturne kompetence na Univerzi v W├╝rzburgu.

 

Supported by Xenia Sauer ÔÇö ┼átudijski obisk v komunikaciji v oddelku za usklajevanje terminologije Evropskega parlamenta (Luksemburg) in ┼ítudent magistrskega programa u─Źenja in komuniciranja v ve─Źjezi─Źnem in ve─Źkulturnem kontekstu na Univerzi v Luxembourgu. Diplomirala je iz trajnostnega turizma in govori nem┼íko, angle┼íko, ┼ípansko in francosko.